PTUJSKI ŠKRNICL

PTUJSKI ŠKRNICL

V pozni večer se podal je ŠKRNICL, na ulice temne, ves zbegan in neučakan je taval po mestu, iskal je zavetje, kraj, kjer bi čutil se zaželen. Hitel je kot drugi meščani, kmalu prišel na tihi prostor, kjer glasovi potočne vile naznanjajo nove in nove dni. ŠKRNICL je ves vznemirjen vstopil v svet svetle sobe, kjer obdan z domačnostjo pričel čutiti svoj je svet.

Nasmejan v svoji skromnosti raziskovati pričel je svetel prostor, se usedel na sedež iz palet, pokukal v svet, kjer stara zgodba dobi poseben nov sijaj v Centru ponovne rabe, kjer lokalno vrednoti se s spoštovanjem in poseben ima pomen.

Zadihal je s polnimi pljuči in v trgovinici s ponudbo slovenskih kmetij počuti se doma. Pod zavetjem starega drevesa končno dom je našel ŠKRNICL, čas tam pretaka se počasneje, vse ima svoj namen, tradicionalno šteje ure, lokalno pa dobi nov, iskren polet.

ŠKRNICL DEJAL JE, SEDAJ SEM DOMA, POSTAJA NOVA ZVEZDA PTUJSKEGA NEBA.

PTUJSKI ŠKRNICL

KMALU

DOBRODOŠLI V TRGOVINI S PONUDBO SLOVENSKIH KMETIJ in V NOVEM CENTRU PONOVNE RABE.